Alvin Snow je svojo evropsko športno pot začel ob koncu sezone 2004/2005, ko je v končnici državnega prvenstva pomagal islandski ekipi UMFN Njardvik. Že poleti je Islandijo pričakovano zapustil in se preselil na Ciper. Tam je odigral le nekaj tekem za APOEL iz Nicosie, nato pa je sledila selitev v Izrael. Sezono je tako zaključil pri tamkajšnjem Elitzuru. Tudi sezone 2006/2007 ni v celoti odigral v eni ekipi, saj se je iz nemškega Triera že januarja preselil v Turčijo. Tam je pri moštvi Karsiyaka takoj prevzel vodilno vlogo, saj je na 16 odigranih tekmah povprečno beležil 15,2 točke na tekmo. Sezono pred prihodom v Domžale je igral na Poljskem, pri ekipi Kotwic. Poleti 2008 je nato prestopil v domžalski Helios, barve katerega uspešno brani še danes.
To je vaša druga sezona v dresu Heliosa. Kako se počutite v Domžalah in ali kdaj pogrešate svojo družino in prijatelje v ZDA?
Res je. To je moja druga sezona v Domžalah, kjer se odlično počutim. Seveda pogrešam družino in prijatelje, a imam rad svoje delo. Veselim se že, da bom vsako leto prihajal v Evropo in spoznaval nove ljudi.
Kaj oziroma kdo vas je pravzaprav pripeljal v Slovenijo? Zakaj ste se odločili za domžalski Helios?
Poglavitni razlog za prihod v Domžale je košarka. Sezono pred prihodom v Helios sem igral na Poljskem, kjer sta me opazila Sašo Filipovski in njegov pomočnik Slobodan Miltev, ki sta v moji igri videla nekaj pozitivnega. Predlaga sta mi odhod v Domžale, kjer bom še dodatno napredoval kot igralec.
Zakaj ste se odločili, da ostanete še dodatno sezono? Ste imeli ponudbe še iz kakšnih drugih klubov?
Obstaja več razlogov zakaj sem se odločil ostati tu. V nedoločenem vrstnem redu bom kot prvi razlog izpostavil trenerja Rada Trifunoviča. Z njim se res odlično razumem. Poznavanje okolja in košarke bi bil najbrž drugi razlog, saj sem vedel, v kaj se podajam oziroma kje ostajam. Bile so tudi ponudbe iz drugih klubov, nekaj celo boljših iz finančne plati. A tu se že pojavi neko tveganje odhoda v sredino, ki ti je delno ali celo povsem neznana. Zato sem se odločil ostati tu, kjer že poznam delovne razmere in ljudi. Nisem želel oditi le zaradi denarja.
Kakšna so vaša pričakovanja za prihodnost? Verjetno bi radi zaigrali tudi na višjem nivoju, ali ste zadovoljni s klubi kot je Helios, kjer ste deležni pomembne vloge v moštvu?
Praktično nimam posebnih pričakovanj, vedno pa imam določene cilje. Poglaviten cilj ostaja, da zaigram na najvišjem nivoju, kot bom glede na moje zmožnosti lahko. Mislim, da se v Domžalah odlično pripravljam za to, kar me morda še čaka v nadaljevanju kariere.
Helios trenutno ni ravno v bleščeči formi, saj bi rezultate lahko označili za kar manjšo krizo. Ali vse skupaj vpliva na razpoloženje znotraj ekipe?
Vzroki za poraze so različni, saj na nekaterih tekmah igramo proti kvalitetnim nasprotnikom in iz sebe iztisnemo vse atome moči, a to na koncu ne zadošča za zmago. Na drugi strani pa na nekaterih tekmah lahko krivimo le sebe in svoj pristop. Težav z razpoloženjem v slačilnici pa ni.
Kakšna je bila reakcija trenerja po porazu proti Zasavju?
Nekatere stvari pač niso za v javnost, mar ne? (smeh)
Pogostokrat v napadu prevzemate odgovornost in se odločate za mete. Vam trener v igri pušča veliko svobode?
Trener vsakemu igralcu pušča enako mero svobode, od nas pa je odvisno v kakšni meri jo izkoristimo. Kot kaže pa imam v ekipi veliko odgovornosti, zato se občasno odločam tudi za mete v težkih situacijah.
V zadnjem času je v ekipi prišlo do nekaterih sprememb (odhod Krušiča in Dundovića, prihod Lorbka in Paravinje). Kako vse skupaj vpliva na počutje igralcev?
Na osebni ravni je težko, saj imaš prijatelje, ki pa morajo naenkrat zapustiti ekipo. Na drugi strani pa je v profesionalni košarki to nekaj povsem običajnega. Matej Krušič in Mario Dundović sta bila moja prijatelja in jima v nadaljevanju kariere želim vse najboljše. Glede okrepitev pa mislim, da bosta oba pripomogla k boljšim rezultatom v nadaljevanju sezone. Lepo je videti, da se klub trudi tudi s takimi spremembami priti do boljših rezultatov.
V dosedanjem poteku kariere ste zamenjali že kar nekaj klubov, povsod pa ste bili eden izmed nosilcev. Ali izbirate klube glede na svojo vlogo v ekipi? Bi sprejeli ponudbo, kjer bi bili drug igralec na svojem položaju, a bi lahko nastopili v Evroligi?
Na ponudbe klubov gledam kot priložnost. Do sedaj sem igral za veliko različnih klubov in trenerjev z različnimi pristopi in mišljenjem. Seveda bi sprejel ponudbo z nekoliko nižjo minutažo, če bi mi to omogočilo nastopanje na višjem nivoju. Zame bi to pomenilo veliko priložnost.
Najboljši košarkar na svetu je ….?
Najboljši košarkar na svetu mora biti Kobe Bryant. Obožujem tudi LeBrona, a seveda je Kobe boljši.
Imate zelo zanimiv priimek (Snow). Ali se soigralci kdaj norčujejo iz slednjega?
Ne prav pogosto, radi pa me kličejo ''sneg'' ali ''črni''. Vse to je mišljeno v smislu zabave, saj se fantje radi šalijo in zabavajo.
